Stanje

Delovno aktivno prebivalstvo je seštevek zaposlenih in samozaposlenih. Skupno število delovno aktivnih prebivalcev se še vedno zmanjšuje. Zmanjševanje števila delovno aktivnih prebivalcev običajno povzroči večanje števila brezposelnih.  Brezposelnost se že leta zmanjšuje tudi z upokojevanjem. Ob osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega trga se je zmanjšalo število delovnoaktivnih prebivalcev iz 959 tisoč v letu 1987 na 743 tisoč v letu 1997, to je za 216 tisoč. V obdobju od 1988 do 1998 se je število upokojencev povečalo za 124 tisoč, predvsem s predhodnim upokojevanjem. Torej, število in delež brezposelnosti ni gospodarsko merilo ampak predvsem  socialno.  Da bi nadoknadili zmanjšanje števila zaposlenih, bi morali povečati število delovno aktivnih prebivalcev za najmanj 150 tisoč. To bi pomenilo, da bi lahko zaposlili vse zaposljive brezposelne osebe in izvajati bi morali organizirano priseljevanje. Namreč, samo s priseljevanjem bo mogoče spremeniti slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom.

Vzroki

Neposredni vzrok za zmanjševanje števila delovno aktivnih prebivalcev je padanje obsega naročil, posredni vzrok pa je nekonkurenčnost cene ure dela slovenskih delavcev. Našim delavcem vseh vrst (tudi tistim z univerzitetno izobrazbo) konkurirajo  delavci iz drugih držav. Podjetja lahko z najemanjem delavcev iz drugih držav (na primer iz Slovaške, Poljske, Bosne, Turčije) ali s selitvijo proizvodnje v druge države, znižajo stroške dela za najmanj polovico. Podjetja iz razvitejših držav Evrope tudi ne selijo proizvodnje k nam, če že na Slovaškem dobijo zadovoljivo kakovost za polovico cene ure dela. Tako se nam zaradi nekonkurenčne cene ure dela dogaja, da naši dosedanji kupci prekinjajo pogodbe s slovenskimi podjetji, da tuja podjetja selijo v Sloveniji organizirano proizvodnjo v druge države (na primer Prevent Global, Hugo Boss, Carrera, Escada), da naši trgovci kupujejo blago pri cenejših dobaviteljih v drugih državah. Zato se zmanjšujejo tako domača kot uvozna naročila.

Posledice

Zmanjševanje števila delovno aktivnih prebivalcev vpliva na zmanjševanje rasti potrošnje,  vzdržuje pesimizem in preprečuje rast gospodarske klime. Vse skupaj pa v povratni zanki stalno zmanjšuje obseg potrošnje in število delovno aktivnih prebivalcev. Ker se kot posledica povečuje število brezposelnih in število upokojencev, je ta negativni tok vsekakor treba obrniti navzgor. Število delovno aktivnih prebivalcev moramo popraviti za toliko, da se ne bo več slabšalo razmerje med delovno aktivnimi in delovno neaktivnimi prebivalci. Torej, nikakor ni dovolj, da zmanjšamo število brezposelnih, povečati moramo število zaposlenih in samozaposlenih v gospodarstvu.

Nadaljevanje padanja števila aktivnih prebivalcev lahko sproži naslednja dogajanja:

Zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva lahko prek naraščanja brezposelnosti, zmanjševanja prihodkov proračuna in morebitnega večanja davkov, povzroči nastanek socialne krize, nemirov, politično krizo. Zato mora postati večanje števila delovno aktivnega prebivalstva ključni cilj ukrepanja od podjetij do države. Ukinjanje programov in podjetij je naraven proces. Vedno so se in se bodo ukinjali programi in delovna mesta. Staro mora odstopiti prostor novemu. Ne sme pa se dogajati, da se staro ukinja, novega pa ni. Vse skupaj je podobno klopi igralcev. Če je na klopi vse manj igralcev, se bo to kmalu pokazalo na rezultatih. Če pa odpuščamo igralce, prihajajo pa drugi, še boljši, bodo tudi rezultati vse boljši.

Problem je v tem, ker se odpira premalo novih, boljših delovnih mest, delovnih mest s programi, kjer je dodana vrednost na zaposlenega večja kot je bila v ukinjenih programih. Na neki ravni je treba poskrbeti, da se ukinjena delovna mesta nadomesti z novimi, boljšimi. Če za to ne poskrbijo podjetja, mora poskrbeti regija ali država. Škoda je ukiniti delovna mesta in hkrati ne vedeti na katera se odpira. Če bi denar, ki je sedaj namenjen za nova delovna mesta v Pomurju, vložili pred 5 leti v odpiranje delovnih mest, bi Mura lahko postopno zmanjševala število zaposlenih, ljudje pa bi, nekateri s prekvalifikacijo, samo zamenjali delodajalca.