Stanje

Posojila bank podjetjem in gospodinjstvom (nedenarnim sektorjem) so od 1. januarja 2009 do 28. februarja 2010 porasla za 4%. Z novembrom 2008 se je povečevanje posojil praktično ustavilo, konec leta 2011 posojila rahlo padajo. Glede na zmanjšanje potrošnje in proizvodnje bi navedena rast lahko zadoščala. Vendar imajo podjetja v času krize večje potrebe po denarju zaradi likvidnostnih težav. Prihodki se zmanjšajo bolj kot stroški. Banke pa podjetjem in gospodinjstvom v likvidnostnih težavah, zaradi povečanja rizikov, ne želijo odobravati posojil . K zmanjševanju rizikov je nekoliko pripomogla država z jamstveno shemo. Seveda je to bolj pomoč države bankam kot podjetjem. Ker del rizikov prevzema država, so banke pripravljene odobravati kredite tudi boj rizičnim podjetjem in državljanom. Glede na to, da se morajo podjetja pripraviti na večjo konkurenčnost po krizi, bi banke morale predvsem odobravati kredite za naložbe. Podjetja in gospodinjstva so v težavah tudi zato, ker so se v letu 2007 in 2008 močno zadolževala, sedaj pa je treba vračati kredite in plačevati obresti. V obdobju od 31. januarja 2007 do 31. januarja 2009 se je obseg kreditov povečal za 65%, kar je za 60% nad rastjo BDP. Če bi vsa ta sredstva porabili za povečanje konkurenčnosti, nas kriza ne bi tako prizadela.

Vzroki

Vzroki za manjšo rast zneska kreditov je v tem, da podjetja manj investirajo, da banke nimajo sredstev za rast kreditiranja ker težko pridejo do novih kreditov pri drugih bankah. Če bi hoteli s krediti spodbuditi investicijsko in drugo potrošnjo, bi se morale banke zadolževati predvsem pri tujih bankah. Ker je medbančno kreditiranje, zaradi medsebojnega nezaupanja, v krču, poskuša Banka Slovenije obdržati vsaj isto raven kreditiranja. Zato se je od konca julija 2008 do konca septembra povečalo zadolževanje bank pri banki Slovenije za 1,3 miljarde EUR. Zadržane investicije podjetij in zadržani nakupi trajnih dobrin so drugi vzrok za manjšo rast kreditov. Podjetja ne investirajo, ker imajo manj dobička iz rednega poslovanja in manj iz financiranja (iz prodaje delnic, iz deležev, iz obresti). Gospodinjstva manj kupujejo trajne dobrine, ker se bojijo za prihodnost. Vse to zmanjšuje rast obsega kreditov.

Posjedice

Zmanjšanje obsega kreditiranja vpliva predvsem na zmanjšanje naložb in na zmanjšanje nakupa trajnih dobrin (na primer stanovanj, poslovnih prostorov, avtomobilov, bele tehnike).

Dogodki, ki jih lahko sproži nadaljnje zmanjševanje obsega kreditov

Za večanje konkurenčnosti so naložbe nujne. Zamujen čas pomeni izgubljeno priložnost. Zato je ugodno kreditiranje zelo pomembno za razvoj.