Zakaj se nam dogaja, da kupujemo delnice pred vrhom cikla in jih prodajamo malo pred dnom? Zakaj smo še vedno poletno oblečeni, ko temperatura pade pod 15 stopinj? Gre za napake, ki ji dela naš razum. Odločanje po intuiciji že pri zelo enostavnih problemih, kot je na primer padec zunanje temperature iz 30 na manj kot 15 stopinj, povzroča posledice kot so prehladi.
Podobno je z delnicami. Ko delnice rastejo, pričakujemo nadaljnjo rast. Po dolgotrajni rasti jih še vedno kupujemo, ker se odločamo po občutku. Ne pomislimo na to, da smo morda na vrhu cikla, da se razvoj ne bo nadaljeval linearno ampak bo sledil globok in hiter padec.

Bolje se bomo odločali, če bomo dogajanje razumeli, če se ne bomo odločali po občutku, če bomo upoštevali ciklično gibanje, če bomo upoštevali posledice naših dejanj na dogajanje v bodočnosti. Zaradi odločanja po občutku se v kompleksnih situacijah izgublja veliko denarja! Primerov kot je Černobil, ko je zaradi nerazumevanja kompleksne situacije prišlo do eksplozije reaktorja jedrske elektrarne, niso osamljeni. Kompleksnost je presegla zmogljivosti najboljših ruskih jedrskih strokovnjakov.
Ker dela naš intuitivni um napake, mu moramo pomagati z razumom. Pri kompleksnih problemih pa tudi razum dela napake, ker hitro presežemo njegove zmogljivosti. Ko moramo pri odločitvi upoštevati hkratno in medsebojno učinkovanje štirih in več faktorjev, situacije ne moremo več obvladovati brez pomagal. Razumu moramo pomagati z grafično ponazoritvijo povezav med faktorjji, ki vplivajo na dogajanje. Situacijo moramo pred odločanjem modelirati.

Mi se bomo na tej strani ukvarjali samo s takimi problemi, pri katerih je za iskanje rešitev potrebno mrežno mišljenje in dinamično modeliranje.
Z modelom si lahko pojasnimo, zakaj nastajajo krize in zakaj so obdobja hitre rasti. Modeliranje je podlaga za nadomestitev odločanja po občutku s sistematično podprtim razumnim odločanjem.

Take odločitve, ki jih je treba opraviti na osnovi modelov, so finančna kriza, strateške odločitve v podjetjih, predvidevanje razvoja trga, oblikovanje strategij, oblikovanje modelov poslovne uspešnosti.

Finančno krizo so sprožile slabe terjatve v nekaterih bankah v ZDA. Vzroki za slabe terjatve so bili špekulativni nakupi nepremičnin, ugodni krediti, nižanje in nato dvig obrestne mere, prodajanje slabih terjatev. Zato krize ne pojasni naštevanje vzrokov enega za drugim, podobno kot jo več ne reši saniranje slabih terjatev. Vzroke za krizo je možno ponazoriti samo z mrežo, ukrepe je možno načrtovati samo s pomočjo modela, s katerim bomo vsaj miselno simulirali posledice naših odločitev.

Objavljali bomo odprta vprašanja, izive, odgovore, primere dobrih rešitev, pa tudi modele za samostojno iskanje odgovorov. Začeli bomo s finančno krizo in poslovanjem podjetij brez kriz, nadaljevali z oblikovanjem strategij. Pojasnili bomo tudi metodološke osnove modeliranja kompleksnih problemov in mrežnega mišljenja.

Zelo bom vesel, če vas bo branje obogatilo z novimi pogledi. Najbolj pa bom vesel, če vam bo sodelovanje na teh straneh pomagalo, da boste celoviteje odločili.

Morda so vaši pogledi na odprta vprašanja, ki jih bomo tu objavljali, drugačni. Predlagajte nam dopolnitve. Če se vam bodo pojavila nova vprašanja, nam jih sporočite.

Dinamične modele, s katerimi iščemo celovite rešitve kompleksnih problemov, lahko oblikuje le skupina z različnimi znanji in pogledi ter cilji. Zato vas prosim, da mi sporočite:

Ali ste pripravljeni sodelovati z nami pri iskanju rešitev kompleksnih problemov?

Sporočite tudi, pri kateri vrsti problemov (pri kateri temi) želite sodelovati. Z združenim znanjem in voljo bomo kos tudi najbolj zapletenim problemom.

Tiste, ki boste sodelovali, bomo predstavili na teh straneh (seveda, če boste dovolili). Tako vas bodo tisti, ki iščejo rešitve, spoznali. Nastajale bodo skupine, ki bodo o obravnavani temi vedele skoraj vse.

Načrtujemo tudi skupna srečanja in organiziranje skupnih dogodkov.